KONOPLJA (CANNABIS SATIVA)

Konoplja je dvodomna rastlina, enoletnica. Uspeva na vseh območjih z blago klimo in zraste vse od 0,5 pa tja do 5 m v višino. Barva je odvisna od vrste  – od svetlo zelene pa do temno zelene, listi so v obliki dlani in so pri industrijski konoplji ožji. Glavna korenina lahko sega tudi do 2 m globoko, ostale korenine pa nekje do 60 cm. Steblo je dlakavo. Izvira iz osrednje Azije, na Kitajskem so bili njeni terapevtski učinki znani že leta 4000 p.n.š. Gojenje konoplje in lanu spada tudi v našo zgodovino in tradicijo.

Zakaj vse se je konoplja uporabljala v zgodovini človeštva?

TKANINE IN VLAKNA

Vse do dvajsetega stoletja so konopljo s pridom uporabljali za vsa ladijska jadra, vrvi in sidra. Mornarska oblačila so bila skoraj v celoti narejena iz konoplje, prav tako ribiške mreže in zastave. Vse do sredine 19.stoletja je bilo 80 odstotkov vseh tkanin in vlaken za OBLAČILA, PERILO, ODEJE, POSTELJNINO, ŠOTORE, BRISAČE, PLENICE… narejeno iz konopljinih vlaken. Ljudje so namreč vedeli

• da konoplja zelo dobro vpija vlago,
• da je dobro raztegljiva,
• da je močna in obstojna,
• da je mehkejša od bombaža,
• da rastlina za rast ne potrebuje kemije.

KONOPLJIN PAPIR

Do leta 1883 je bilo 75-90% vsega papirja na svetu narejenega iz konopljinih vlaken. Vzhodne in orientalske družbe so ga uporabljale že davno pred zahodnimi, kar jim je omogočalo pisni prenos znanja iz generacije v generacijo. Te so ga potem samo še dopolnjevale, raziskovale in uspešno razvijale. Naši predniki so konopljin papir izdelovali iz konopljine odpadne tkanine. Papir je bil izredno kakovosten, obstojen in je ostal praktično nespremenjen stoletja. Uporabljali so ga za : uradne dokumente, zemljevide, časopise, delnice, bakovce…

Konopljino olje se je uporabljalo tudi za različne BARVE IN PREMAZE IN KOT SVETILNO OLJE.

UPORABA V MEDICINI

Uporaba konoplje v medicini ima dolgo zgodovino. Uporabljala se je tako za zdravljenje ljudi vseh starosti, kot tudi v veterini. Njeni učinki so se uporabljali za zdravljenje bolečin, hormonskih neravnovesij, zaprtja, služila je kot pomirjevalo, pri okužbah…in seveda za sprostitev (kajenje).

Po znanstveni klasifikaciji ima konoplja tri priznane vrste :

• INDUSTRIJSKA KONOPLJA (Cannabis sativa sativa),
• INDIJSKA KONOPLJA (Cannabis sativa  indica),
• KONOPLJA RUDERALIS (Cannabis sativa ruderalis).

V te tri vrste so uvrstili konoplje glede na periodo rasti in cvetenja ter glede na obliko strokov semen.

Uporaba rastline konoplje danes

KONOPLJINI CVETOVI IN LISTI

• Uporabljamo jih za ekstrakcijo in pridobitev želenih kanabinoidov ( CBD smola ). Kanabinoidi so predstavljali, predstavljajo , bodo predstavljali velik potencial in izziv za pozitivno učinkovanje na zdravje človeka in živali.
• uporabljajo se za konopljin čaj.

KONOPLJINA SEMENA

Konopljina semena imajo res široko paleto uporabnosti: 

• uživamo lahko surova (oluščena ali neoluščena),
• konopljino olje z visokim deležem esencialnih maščobnih kislin,
• zmleta v konopljin proteinski prah, brez laktoze in glutena,
• konopljino moko, ki vsebuje zelo veliko vlaknin,
• konopljino mleko vsebuje veliko beljakovin, omega 3 in 6 maščobne kisline, vitamine, folno kislino, magnezij, kalij in železo. Je odlično za ljudi, ki imajo intoleranco na laktozo.

KONOPLJINA VLAKNA

Ko prerežemo konopljino steblo na pol, lahko lepo vidimo potek njenih vlaken. Konopljina vlakna so izredno močan material, ki se je že v zgodovini uporabljal za izdelovanje močnih vrvi, za ladijska jadra, platno…tudi dandanes se konopljina vlakna, na srečo, čedalje več uporablja za:

• obleke,
• torbice,
• platno,
• preproge,
• gradbeni material, 
• konopljin papir.

GRADBENI MATERIAL

S toplotnim stiskanjem konopljinih vlaken izdelujejo konstrukcijske panele, ki so močan, cenovno ugoden, ognjevaren gradbeni material. Tak material ima odlične toplotne in zvočno izolacijske lastnosti.

BIOMASA

Zadnji čas je, da bi konopljo začeli uporabljati kot energijo biomase. Biomaso za razliko od fosilnih goriv dobimo iz živih rastlin, ki ob rasti s fotosintezo čistijo ozračje ogljikovega dioksida, biomasa tudi ne vsebuje žvepla. Konopljo bi torej lahko uporabljali za biomaso in jo spremenili v nadomestke fosilnih goriv s pomočjo postopka uplinjanja ali biokemičnega kompostiranja. Iz konopljine biomase se lahko pridobivata tudi derivata metanol in etanol. Gojenje industrijske konoplje za biomaso bi pomenilo tudi očistiti onesnaženo zemljo – onesnaženi elementi namreč ostanejo v sami biomasi in bi jih kasneje lahko spremenili v energijo z nadzorovanim uničenjem. Kaj pa vplivi na okolje, ljudi, živali? Industrijska konoplja za svojo rast ne potrebuje škodljivih škropil in gnojil, ne onesnažuje okolja, zraka, vode. Upravičeno bi lahko pričakovali, da bo v prihodnosti gojenje industrijske konoplje igralo veliko vlogo tudi v energetiki.

Konoplja je skozi zgodovino človeštva imela svoje vrhunce in padce. Bila je prepovedana predvsem zaradi moči in interesov velikih korporacij. Kljub temu pa je nikoli nismo pozabili in se je, če ne drugače, ves čas uporabljala ilegalno.

Danes se človeštvo mora posvečati reševanju planeta, kajti prišli smo do točke, ko se zavedamo svojega žalostnega konca v primeru nadaljevanja nepremišljenega izkoriščanja naravnih virov. Kaj ni morda že končno čas, da se zavemo obstoja rastline, ki je letno obnovljiv naravni vir, ki bi lahko zadovoljil potrebe po energiji, tekstilu, papirju, čiščenju ozračja, ohranjanju zdrave prsti, gozdov… vplivu na zdravje živih bitij.

Ime te rastline poznamo – konoplja.